Osončenost parcele

1. Kaj je osončenost? Kaj vpliva na osončenost parcele?

Osončenost lahko na kratko definiramo kot izpostavljenost Soncu. Podamo jo lahko z energijo obsevanja ali s trajanjem Sončevega obsevanja.

V zadnjem času se Sončeva energija omenja predvsem kot alternativni vir energije, še posebej zanimive so fotovoltaične celice na strehah stanovanjskih zgradb. Trajanje in energija sončevega obsevanja sta tako vse pomembnejša podatka v kmetijstvu, vinogradništvu, energetiki in načrtovanju naselij.

Pri določevanju Sončeve energije ter posledično izbiro parcele, ki prejme to energijo, moramo upoštevati naslednje pomembne dejavnike:

• vpadni kot Sončevih žarkov,

• morfologijo površja in

• podnebje.

Vpadni kot je odvisen od geografske širine, torej oddaljenosti od ekvatorja. Slovenija je na severni polobli, zato so s Soncem bolj obsijane južne parcele. Podnebje s stalnimi vetrovi in padavinami zastavlja vreme, to pa posledično oblačnost in prepustnost Sončeve svetlobe.

Na osončenost močno vpliva tudi morfologija ali relief površja, še posebej na teritoriju kjer so podnebne spremembe manj vidne, kakor je to primer v Sloveniji. Višje ležeči deli površja mečejo sence na nižja območja.

Prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja se iz sezone v sezono močno spreminja, območja prostorskih minimumov in maksimumov se iz zime v poletje lahko celo zamenjajo, to je npr. značilno za visokogorje z gorskimi grebeni in vmesnimi dolinami. Podobno se dogaja v gosteje naseljenih območjih, še posebej v kotlinah. Tam ovire  poleg hribov predstavljajo visoke zgradbe pa tudi vegetacija, predvsem visoka drevesa.

V realnosti je trajanje sončnega obsevanja običajno krajše zaradi spreminjanja letnih časov in vremena. Oblačnost in hkrati tudi zaradi različnih ovir v okolici te točke. Ravno zaradi ovir, ki mečejo senco na izbrano točko v prostoru, se trajanje sončnega sevanja lahko močno spremeni že ob premiku za nekaj metrov v prostoru. Ti lokalni vplivi povzročajo zelo veliko prostorsko spremenljivost trajanja sončnega obsevanja, ki je lahko tudi precej večja kot prostorska spremenljivost zaradi vpliva vremena. Tako je za vsak trenutek tokom dneva in leta dobro vedeti, če je nepremičnina osončena ali če je v senci, kajti površje v senci ne prejme energije neposredne svetlobe, ampak le energijo difuzne svetlobe.

2. Osončenost v Sloveniji

Zemljepisna lega Slovenije je v povprečju zelo ugodna za neposredno rabo sončne energije. Razlike v sončnem obsevanju pa so v Sloveniji zaradi velike reliefne razgibanosti večje med različnimi reliefnimi legami kot med podnebnimi območji.

Orientacija in naklon fotonapetostnih modulov sta najbolj pomembna pri postavitvi sončne elektrarne. Za Slovenijo velja najprimernejša usmeritev proti jugu, z naklonom 30°. Poleg orientacije in naklona fotonapetostnih modulov je pomembna tudi lokacija parcele. V Sloveniji imamo višje sončno obsevanje predvsem na Primorskem in na področjih z višjo nadmorsko višino.

Dobri dve tretjini Slovenije prejmeta letno med 3700 MJm2 in 4700 MJm2 Sončeve energije. Glede na model geodetov Fakultete za geodezijo in gradbeništvo v Ljubljani, je najbolj osončeno površje blizu mejnega prehoda Sočerga, najmanj pa pod severno triglavsko steno.

Sodeč po meritvah na različnih fotovoltaičnih postajah v državi, najmanj energije prejme alpsko visokogorje, največ Sončeve energije v Sloveniji pa je na sredozemskih planotah. Tako je povprečno šibko osončeno zgornje Posočje, dolinski deli Gorenjske, nižinski deli Notranjske ter območja večjih kotlin in kraških polj povsod v državi. Nasprotno je nižina Panonske kotline zaradi kontinentalnih vplivov veliko manj izpostavljena padavinam in oblačnosti ter je tako več jasnega vremena z neposredno izpostavljenostjo Soncu. Slovenska obala in višje ležeče primorsko zaledje pa je zaradi toplih zračnih mas z zahoda in milejših temperatur spričo bližine morja najbolj obsijano. Poleg tega je vredno omeniti posamezne planote, ki s svojo lego zaradi odprtosti na višjih nadmorskih višinah. Poleti so primernejše parcele v Krškem, Bizeljskem in Posavskem hribovju oz. gričevju. Pozimi pa planote na Gorenjskem prejmejo več Sončeve energije, podobna situacija je npr. tudi na Pohorju.