Gorenjska, Kranjska Gora, Podkoren

Zazidljivo zemljišče v PODKORENU v velikosti 1.600 m2 v zelo mirnem delu naselja, na sončni in ravni lokaciji – PRODAMO.

PRODANO - POTEKA POSTOPEK PRODAJE

Zazidljivo zemljišče v PODKORENU – KRANJSKA GORA v velikosti 1.600,00 m² v zelo mirnem delu naselja, na sončni in ravni lokaciji in čudovitim razgledom na Vitranc in Julijske Alpe – PRODAMO.

V zelo mirnem in sončnem delu idilične vasi Podkoren prodamo lepo zazidljivo zemljišče v izmeri 1.600 m² namenjeno za stanovanjsko gradnjo.

 
Lokacija je oddaljena od Kranjske Gore cca. 3 km.

Zemljišče je velikosti 1.600 m² lepe oblike in ima ravninsko lego.

Lega je južna in sončna.


Zemljišče se nahaja v območju predvidenem za gradnjo stanovanjskih objektov.

Možna je razdelitev zemljišča na dve manjši zemljišči.

POGOJ PRODAJALCA: Pogoj prodajalca je, da kupec prevzame plačilo 2% davka na promet nepremičnin. 

Namenska raba:

Oznaka območja urejanja:                                    KG SK 1

Podrobnejša namenska raba prostora:              SK

Vrsta ureditvene enote:                                         v          (vas)

O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora

(1)
Območja za stanovanja in kmetije (SK):

(1a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:

– stanovanja, razen samskih in študentskih domov;

– kmetije;

– sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih;

– terciarne in kvartarne dejavnosti, razen apart hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov,študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugihnastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju;

– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 120 m 2in prekomerno ne vplivajo na okolje;

– šport in rekreacija.
 

(1b) dopustne so naslednje vrste posegov:

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,odstranitve objektov;

– v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je treba zagotovitina lastnem zemljišču – za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve parkirni mesti, izjemoma separkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če na zemljišču teh potreb ni možno zagotoviti instavba leži v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinska dediščina);

– za sekundarna bivališča so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov;dozidave in nadzidave so dopustne le v primeru izboljšave funkcionalne zasnove in nastanitvenegastandarda obstoječega objekta (dopustno je povečanje zazidane površine objekta do 20 % za stavbez enim sekundarnim stanovanjem), ni pa dopustno: povečevanje nastanitvenih kapacitet alipovečevanje števila sekundarnih stanovanj;

– dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za obravnavanoobmočje urejanja določene v prejšnjem odstavku, razen omejitev za spremembe namembnosti, ki sonavedene v nadaljnjih alinejah;

– spremembe namembnosti obstoječih gostinskih nastanitvenih objektov z zmogljivostjo nad 50 ležišč niso dopustne;

– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v sekundarna bivališča niso dopustne;

– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine (p) inigrišča (i), v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanj, parkirišča je trebazagotoviti na lastnem zemljišču;

– novogradnje sekundarnih bivališč niso dopustne;

– dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s tabelo

– ureditve infrastrukture, to je gradnja gradbeno inženirskih objektov prometnega omrežja,komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja, vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin;

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.

Ureditvena enota vas (v)
 

(1)
V ureditveni enoti vas (v) so dopustni odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov:

– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine mora biti najmanj 4,0 m, manjši odmikdo 2,5 m je dopusten v območju naselbinske dediščine s pisnim soglasjem upravljavca javneprometne površine oziroma upravljavca GJI,

– ne glede na gornjo alinejo je objekt lahko postavljen do parcelne meje javne prometne površinena območjih, kjer je v grafičnem delu PUP določena gradbena linija in na lokacijah obstoječihobjektov, ki so že postavljeni do parcelne meje javne prometne površine (v primeru rekonstrukcije,novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta ali novogradnje kot nadzidave obstoječegaobjekta),
 

– odmik objekta od parcelne meje javne prometne površine je lahko večji od predpisanih odmikovv primeru rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta, ko je trebazagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti,
 

– odmik objekta od drugih parcelnih mej sosednjih zemljišč je najmanj 4,0 m, manjši odmik do 2,5m je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša,
 

– odmiki med manj zahtevnimi objekti na isti gradbeni parceli morajo biti najmanj 8 m,stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije se lahko stikata,
 

– lega objekta ob sosednji parcelni meji je dopustna v primeru nadomestitve obstoječega objekta,ki že stoji na parcelni meji, novogradnja s katero se nadomešča obstoječi objekt lahko odstopa oddimenzij obstoječega objekta v okviru meril in pogojev za posamezno ureditveno enoto.

(2)
V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnihkvalitetah krajevno značilne arhitekture.
 

(3)

Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
 

– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, razmerje stranic je lahko manjše v primerudvojčka ali drugih objektov, ki se medsebojno stikajo in se pogoj za podolgovato razmerje stranicobjekta upošteva za sestavljen objekt;

– višina: največ K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 100 cm, v območju naselbinskedediščine pa 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenimterenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm. Za objekte, katerihširina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije prikolenčnem zidu je lahko največ 160 cm, pritličje objekta pri vhodu je lahko največ 30 cm nadurejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom.Mansarda ima lahko izvedeni tudi dve etaži.

 

(4)
Za oblikovanje gospodarskih poslopij, obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnihdejavnosti velja:
 

– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,5, razmerje stranic je lahkomanjše v primeru objektov, ki se medsebojno stikajo in se podolgovato razmerje stranic objektaupošteva za sestavljen objekt;

– višina gospodarskih poslopij: največ K+P+1+M;

– višina obrtnih delavnic ter objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti: največ K+P+1+M, višinastrešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm.

(5) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne zjavnih površin.
 

(6)
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedenavodoravno.

 

(7)
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami oziromašpirovci) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap jelahko zaprt z opažem v vodoravni ravnini, vendar tako, da se ne povečuje debelina kapu. Širina napušča mora biti najmanj 60 cm, merjeno vodoravno od zunanje strani fasade do linije kapa.
 

(8)
Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni ali v obliki frčad, strešine frčad morajo imetienak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°) in pultnih frčad, ki imajo lahko do 15°manjši naklonod osnovne strehe. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati enetretjine dolžine strehe, dolžina pultne frčade pa ne sme presegati ene polovice dolžine strehe.Strešna okna in frčade morajo biti odmaknjene od roba osnovne strešine min. 1,5 m. Strešine frčadne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni. V primeru dveh mansardnihetaž je v gornji mansardni etaži dopustno odpiranje strešin samo s strešnimi okni.
 

(9)
Balkoni v obliki gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjihkulturne dediščine so na čelnih fasadah stanovanjskih objektov dopustni v nadstropju in zatrepu, navzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju, vpritlični etaži stanovanjskih objektov pa so dopustni samo nad delom stavbe, kjer je kletna etažavidna.
 

(10)
Ograje balkonov oziroma gankov na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnihobmočjih kulturne dediščine morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.
 

(11)
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snoviter zasteklitve s steklaki na objektih v območju naselbinske dediščine in v vplivnih območjih kulturnedediščine niso dopustne.
 

(12)
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba brezbarvnih zaščitnih sredstev in v sivi dografitno sivi ali temnorjavi barvi.
 

(13)
Steklenjak/zimski vrt, ki predstavlja nadaljevanje osnovnega stavbnega volumna ali jeizveden pod podaljšano streho osnovnega stavbnega volumna se upošteva pri izračun razmerjastranic objekta. Steklenjak/zimski vrt, ki je dodan k osnovnemu objektu kot arhitekturni element, sene upošteva pri izračunu razmerja stranic objekta.

PODKOREN:
 

Alpsko srce Zgornjesavske doline

Čeprav si Podkoren s Kranjsko Goro deli skupen turističen vzpon zaradi vsakoletnega svetovnega pokala v alpskem smučanju, je ljubko razloženo naselje z gručastim jedrom nad levim bregom Save Dolinke vseeno zelo samosvoje. 

Podkoren je »mitnično« mesto: skozenj je vodila tlakovana srednjeveška cesta in vozila poštna kočija. Vse do zgraditve karavanškega predora je cesta čez Korensko sedlo predstavljala glavno prometno povezavo s Srednjo in Severno Evropo. V osrednjem delu vasi je ohranjenih nekaj kmečkih hiš iz 17. stoletja z značilno alpsko arhitekturo (zidan spodnji del, leseno nadstropje, skodlasta kritina).

Če ljubite skrivnostnost in idiličnost, je Podkoren vaše zatočišče. »Moje staro gnezdo …« je zapisal znani angleški raziskovalec in občudovalec Gorenjske, Sir Humphry Davy, o Podkorenu in njegovi okolici. Zna pa biti Podkoren tudi noro zabaven, saj gosti Srečanje parkeljnov treh dežel, pa eno najbolj znanih zgornjesavskih veselic.

POKAL VITRANC v PODKORENU

Začelo se je daljnega leta 1961, smučarsko tekmovanje poznano pod imenom Bukovniški smuk, ki so ga v Podkorenu organizirali že od leta 1949, je z zanosom smučarskih navdušencev postal prvo slovensko prizorišče s tekmo v alpskem smučanju, ki jo je pod svoje okrilje vzela Mednarodna smučarska zveza (FIS).

Zanos in predanost sta še danes najbolj izraziti lastnosti organizatorjev Pokala Vitranc, ki je zaradi odlične navijaške atmosfere in izvrstne organizacije skozi leta postala ena izmed najbolj priljubljenih postojank bele karavane.


Ko je Mednarodna smučarska zveza zaupala nadobudnežem organizacijo FIS tekme, ki jih je postavila ob bok najboljšim prizoriščem, so skladno s tem rasle tudi potrebe po boljšem prizorišču.

 

Pokal Vitranc je odkar obstaja zamenjal tri prizorišča. Start prve proge je bil, malo pod vrhom, že skorajda na Vitrancu, na nadmorski višini 1552. Za vse proge je veljalo, da so bile zaradi svoje konfiguracije izjemno atraktivne in po besedah mnogih zmagovalcev Pokala Vitranc tudi med najbolj zahtevnimi progami svetovnega pokala v alpskem smučanju.

Tekme za Pokal Vitranc so bile priljubljene tudi med navijači, še posebej v letih, ko so naši tekmovalci dosegali najboljše rezultate.

Zlata leta, ko se je pod in ob progi zbralo tudi več kot trideset tisoč navijačev segajo v leto 1982, ko se je na vitranški strmini odvijal epski slalomski dvoboj med dvema smučarskima legendama, Ingemarjem Stenmarkom in Bojanom Križajem.


Dvoboj je dobil Bojan Križaj in tako postal prvi slovenski zmagovalec Pokala Vitranc. Leta 1983 se je tekma za svetovni pokal prestavila na zadnjo, tretjo lokacijo v Podkoren, kjer tekme potekajo še danes.

Bojanu Križaju, ki je sam skrbel za osvajanje medalj in pokalov se je v naslednjih letih pridružila nova zvezda, Rok Petrovič. Njegova zmaga na slalomski tekmi leta 1985 je napovedovala novo ero. Evforija, ki sta jo med navijače in ljubitelje smučanja zanesla Bojan Križaj ter Rok Petrovič s svojimi odličnimi nastopi se ni čutila le med navijači pod vitranško strmino temveč tudi preko radijskih in TV sprejemnikov.